Rudolf Binter

kulturni delavec, gledališčnik

Datum rojstva	15. 7. 1876
Država rojstva	Slovenija
Dodatne povezave: Obrazi slovenskih pokrajin Povezava Povezava Povezava

Delo, nagrade, priznanja, ...
Pevec, zborovodja, igralec, kulturni delavec, stenograf

Štirirazrednico je obiskoval v Novem mestu od 1882 do 1887. Na gimnaziji v
Novem mestu je že kot dijak ustanovil kvartet »Krka«, ki je požel mnogo priznanj.
Deloval je tudi kot tajnik Dolenjskega pevskega društva v Novem mestu, po
premestitvi v Radeče pri Zidanem Mostu je ustanovil pevski zbor z več kot 30 pevci in pevkami, ki je s koncerti in nastopi zelo pripomogel k prebuditvi narodne zavesti v tedaj nacionalno zelo mlačnem trgu. V Radečah je leta 1909 ustanovil prvi ljubiteljski oder, oživil je gledališke predstave v Ložu, ki so jih obiskovali celo Hrvati iz Prezida. Ko je odšel v Kamnik, je kot navdušen pevec takoj pristopil k najstarejšemu pevskemu društvu »Lira«, kjer je 14 let deloval kot tenorist in tajnik.
Kjer koli je bival, je organiziral in vodil amaterska pevska in dramska društva po podeželju, najdlje v Kamniku, kjer je deloval od 1901 do 1919.
Po prvi svetovni vojni je odšel v Ljubljano: 12. decembra 1920 je bil med
ustanovitelji Dramskega odseka v okviru Gospodarskega naprednega društva
za šentjakobski okraj v Ljubljani in postal njegov prvi načelnik. Iz tega dramskega odseka se je razvilo prvo slovensko stalno ljubiteljsko gledališče, imenovano Šentjakobski oder, kasneje Šentjakobsko gledališče. Leta 1924 je bil imenovan za častnega predsednika. S svojo prisrčno mirnostjo in ljubeznijo do igre je pridobil marsikaterega člana, da se je posvetil igralski umetnosti. V skromnih prostorih na Florjanski ulici so 19. junija 1921 slovesno otvorili Šentjakobski oder z uprizoritvijo
Strindbergovega Pelikana. S svojim nesebičnim delovanjem in jasno začrtanim
načrtom je dosegel, da se je na gledališkem odru v prvih petih sezonah zvrstilo nad 150 predstav, igralski ansambel pa je štel več kot 40 aktivnih članov ter zaslovel po vsej Sloveniji.
Druga njegova ljubezen je bila stenografija, ki ji je posvetil velik del svojega življenja.
Kot stenograf je prispeval mnoge članke, poročila in ocene v časnike, kot sta Ljubljanski zvon in Jugoslovanski stenograf